Mihael VIII. Paleolog

Mihael VIII. Paleolog
Cesar in avtokrat Rimljanov

Cesar Bizantinskega cesarstva
Vladanje15. avgust 1261 – 11. december 1282 z Andronikom II. Paleologom
PredhodnikBalduin II. Courtenayski (Latinsko cesarstvo)
NaslednikAndronik II. Paleolog
Socesar Nikejskega cesarstva
Vladanje1. januar 1259 - 15. avgust 1261 z Ivanom IV. Dukas Laskarisom
PredhodnikIvan IV. Laskaris
Rojstvo1224
Nikejsko cesarstvo
Smrt11. december 1282
Trakija
ZakonecTeodora Paleologina
PotomciManuel Paleolog
Irena Paleologina
Andronik II. Paleolog
Ana Paleologina
Konstantin Paleolog
Teodora Paleologina
Evdokija Palelogina]]
Teodor Paleolog
Eufrozina Paleologina
Marija Paleologina
Vladarska rodbinaPaleologi
OčeAndronik Paleolog, veliki domestik
MatiTeodora Angelina Paleologina
Religijapravoslavna/katoliška

Mihael VIII. Paleolog (grško Μιχαὴλ Η΄ Παλαιολόγος, latinizirano: Mihaíl I΄ Palaiológos) je bil od leta 1259 do 1262 socesar Nikejskega cesarstva in od leta 1261 do svoje smrti cesar Bizantinskega cesarstva, * 1223, † 11. december 1282.

Bil je ustanovitelj dinastije Paleolog, ki je vladala Bizantinskemu cesarstvu do padca Konstantinopla leta 1453. Leta 1261 je osvojil Konstantinopel, prestolnico Latinskega cesarstva in pretvoril Nikejsko cesarstvo v restavrirano Bizantinsko cesarstvo.[1]

Med njegovo vladavino se je moč Bizantinskega cesarstva, vključno z vojsko in mornarico, znatno okrepila. Obnovil je Konstantinopel in povečal število njegovih prebivalcev.[2] V Konstantinoplu je ponovno ustanovil univerzo, zaslužno za tako imenovano paleološko renesanso v 14. in 15. stoletju.[2] Med njegovim vladanjem se je težišče bizantinskih vojaških operacij premaknilo na Balkan, predvsem proti Bolgarom, anatolska meja cesarstva pa se je zanemarila.[2] Vzhodne meje tudi njegovi nasledniki niso utrdili. Stanje v cesarstvu se je še poslabšalo zaradi državljanske vojne, ki je izčrpala njegovo moč, gospodarstvo in vire. Cesarstvo je zaradi notranjih sporov izgubilo pomembne province, med njimi Epir, ki ga je okupiralo Srbsko cesarstvo. Končna posledica notranjih sporov je bil vzpon moči anatolskih turških kneževin, med katerimi je bila najmočnejša Osmanova, zametek kasnejšega Osmanskega cesarstva. Osmanovi nasledniki so osvojili velik del Bizantinskega cesarstva in leta 1453 še Konstantinopel.

  1. Bartusis, Mark C. (1. januar 1997). The Late Byzantine Army. University of Pennsylvania Press. ISBN 978-0812216202.
  2. 2,0 2,1 2,2 Geanakoplos, Deno John. Michael VIII Palaeologus. Encyclopedia Britannica. Arhivirano iz izvirnika 22. julija 2018. Pridobljeno 22. julija 2018.

Developed by StudentB