Milano

Milano

Milan
Comune di Milano
Zastava Milano
Zastava
Grb Milano
Grb
Vzdevek: 
The Moral Capital of Italy[1]
Milano se nahaja v Italija
Milano
Milano
Geografski položaj v Italiji
45°28′1″N 9°11′24″E / 45.46694°N 9.19000°E / 45.46694; 9.19000
DržavaZastava Italije Italija
DeželaLombardija
Metropolitansko mestoMilano (MI)
Poseljeno s Keltikot Mediolanum c. 400 BC
Upravljanje
 • ŽupanGiuliano Pisapia
(neodvisen)
Površina
 • Skupno181,76 km2
Nadm. višina
120 m
Prebivalstvo
 (junij 2012)[2]
 • Skupno1.350.267
 • Gostota7.400 preb./km2
DemonimMilančan/Milančanka
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
20100, 20121–20162
Klicna koda02
ZavetnikSveti Ambrož
Dan7. december
Spletna stranUradno spletno mesto

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo oz. nestandardizirano slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Mesto (občina) ima okoli 1,3 milijona prebivalcev, medtem ko jih ima Metropolitansko mesto Milano 3.250.315, metropolitansko območje (peto največje v EU) pa približno 5 milijonov prebivalcev (nekdanja pokrajina Milano in Monza-Brianza, z več drugimi občinami v nekdanji pokrajini Varese), kar predstavlja največjo urbano zgostitev prebivalstva v Italiji.

Veliko primestnih območij, ki so sledila povojni širitvi 1950–60 se nahaja v policentričnem metropolitanskem območju, znanem kot Veliki Milano, z od 7 do 10 milijonov ljudi,[3][4][5][6] ki se razteza preko mest Milano, Bergamo, Como, Lecco, Lodi, Monza in Brianza, Pavia, Varese in Novara. Milansko metropolitansko območje predstavlja južni del t. i. Blue Banana, območja Evrope z največjo gostoto poselitve in industrije. Glede na BDP ima Milano tretje največje gospodarstvo med mesti EU (za Londonom in Parizom) in največje med evropskimi ne-prestolnicami.[7]

Prvo naselbino na območju današnjega velemesta je ustanovilo keltsko pleme Insubri. Rimljani so kasneje osvojili naselbino in zgradili novo, ki so jo poimenovali Mediolanum, ta je sčasoma postala ena od cesarskih rezidenc (v letih 286–402) zahodnega rimskega cesarstva. V srednjem veku je Milano cvetel kot trgovsko in bančno središče.[8] V naslednjih stoletjih so mesto izmenično obvladovali Francija, habsburška Španija in Avstrija, do leta 1859, ko se je mesto pridružilo nastajajoči Kraljevini Italiji. V začetku 19. stoletja je Milano že bil vodilno industrijsko središče mladega naroda. Zaradi trpljenja pod nacistično okupacijo v času druge svetovne vojne, je mesto postalo glavno središče italijanskega odpora.[9] V povojnih letih je mesto uživalo nadaljevanje gospodarskega razcveta, in pritegnilo veliko število delavcev iz južne Italije.[10] V zadnjem času v Milanu registrirajo velik porast števila priseljencev iz celega sveta, po podatkih za leto 2021 je bila približno petina prebivalcev občine tujcev.[11]

Milano je glavno industrijsko, poslovno in finančno središče Italije in vodilno italijansko globalno mesto.[12] Njegova poslovna četrt obsega glavno milansko borzo (Borsa Italiana) v njej so sedeži največjih državnih bank in mednarodnih podjetij. Mesto je vodilno v svetu mode[13] in oblikovanja.[14] Milano ima številne muzeje, gledališča in znamenitosti, vključno z Milansko stolnico, peto največjo cerkvijo na svetu, cerkvijo Santa Maria delle Grazie, v kateri je freska Leonarda da Vincija Zadnja večerja, ki sta na Unescovem seznamu svetovne dediščine, kar pritegne v mesto več kot osem milijonov obiskovalcev letno.

Mesto gosti številne kulturne ustanove in univerze s skupaj 185.000 vpisanimi študenti v letu 2011 ali 11 odstotkov vseh v Italiji.[15] Najpomembnejša milanska univerza je javna Università degli Studi di Milano, poleg nje še Univerza Milano-Bicocca, Libera università di lingue & comunicazione Iulm, Katoliška univerza Srca Jezusovega, Univerza Bocconi - Università Commerciale Luigi Bocconi, Università Vita-Salute San Raffaele in politehnika (Politecnico di Milano).

Milano je znan tudi po številnih mednarodnih prireditvah in sejmih, vključno z Milan Fashion Week in Milanskim pohištvenim sejmom, največjim te vrste na svetu, in je bil drugič gostitelj Svetovne razstave (Expo 1906 in Expo 2015). Milano je sedež istoimenske nadškofije in metropolije, največje po številčnosti v Evropi. Nazadnje, Milano je tudi dom dveh velikih nogometnih ekip na svetu, AC Milan in Inter Milan.

  1. (Italy) – Britannica Online Encyclopedia
  2. »ISTATl«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2018. Pridobljeno 5. februarja 2016.
  3. OECD. »Competitive Cities in the Global Economy« (PDF). Pridobljeno 30. aprila 2009.[mrtva povezava]
  4. »Global Metro Monitor: Metropolitan Area Profiles« (PDF). Brookings Institution. Pridobljeno 20. junija 2014.
  5. European Metropolitan network Institute. »Case study Milan Metropolitan Area«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 7. januarja 2016. Pridobljeno 14. septembra 2013.
  6. Salet, Willem; Thornley, Andy; Kreukels, Anton (2003). Metropolitan governance and spatial planning : comparative case studies of European city-regions. New York: Spon Press. str. 265. ISBN 978-0415274494.
  7. Gert-Jan Hospers (2002). »Beyond the Blue Banana? Structural Change in Europe's Geo-Economy« (PDF). 42nd EUROPEAN CONGRESS of the Regional Science Association Young Scientist Session – Submission for EPAINOS Award 27–31 August 2002 – Dortmund, Germany. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 27. septembra 2006.
  8. Luca Molà (2000). The Silk Industry of Renaissance Venice. Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 6. ISBN 0-8018-6189-6.
  9. Cooke, Philip (1997). Italian resistance writing: an anthology. Manchester: Manchester University Press. str. 20. ISBN 0-7190-5172-X.
  10. Ginsborg, Paul (2003). A history of contemporary Italy: society and politics, 1943 - 1988. New York: Palgrave Macmillan. str. 220. ISBN 1-4039-6153-0.
  11. »Popolazione straniera residente nel Comune di Milano al 01/01/2021 per sesso e nazionalità«. Arhivirano iz spletišča dne 10. avgusta 2022. Pridobljeno 23. novembra 2023.
  12. »GaWC – The World According to GaWC 2010«. Lboro.ac.uk. 14. september 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2012. Pridobljeno 10. julija 2012.
  13. »The Global Language Monitor » Fashion«. Languagemonitor.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2011. Pridobljeno 1. junija 2011.
  14. »Milan, Italy | frog«. Frogdesign.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2011. Pridobljeno 1. junija 2011.
  15. »University and research in Milan«. Province of Milan. Pridobljeno 4. novembra 2012.

Developed by StudentB