Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.
Obstaja več definicij in konceptov modrosti, ki se praviloma gibljejo med napetostjo med racionalnostjo in intuicijo, znanjem in prepričanjem ter med izkušnjami in nagonom. Vsesplošno se strinjajo, da modrost priča o duševni okretnosti in neodvisnosti: svojemu uporabniku omogoča, da stvari počne sistematično
ki se v danih razmerah izkažejo za vzdržne. To se pogosto zgodi, ko se izognemo motečim vplivom, kot je lastno čustveno stanje ali pritisk družbene skupine. Vendar se ob natančnejšem pregledu in celoviti presoji vseh okoliščin, včasih le s časovno ali prostorsko distanco, ti premisleki, trditve in dejanja izkažejo za 'pravilne', uporabne ali 'resnične'. Enako velja za besede in dejanja, ki jih modri ne izgovori in ne izvede po tehtnem premisleku (prim. Si tacuisses, philosophus mansisses – 'Če bi molčal, bi ostal filozof'). Modrost se šteje med glavne vrline.
Modrost je tematizirana iz filozofije in teologije, posameznih religij in etnologije, sociologije znanja in psihologije osebnosti, raziskovanja pravljic in mitov ter njihovih umetniških zasnov prek umetnosti, literature in glasbe.