Mojzes Majmonid | |
---|---|
Rojstvo | 30. marec 1138[1] ali 30. marec 1135[2][3] Córdoba, Almoravidi[4] |
Smrt | 13. december 1204[5] Kairo, Ajubidski sultanat[d][6] |
Državljanstvo | Al Andaluz[7] |
Poklic | filozof, medicinski pisec, rabin, astronom, Dayan, pisatelj, zdravnik |
Podpis |
Mojzes Majmonid, lat. Moses Maimonides hebrejsko משה בן מימון Mosche ben Maimon, arabsko موسى بن ميمون Mūsā ibn Maymūn), srednjeveški judovski filozof, zdravnik, rabi, teolog, pravnik, logik, matematik, astronom in astrolog, * 1135, Kordova, Almoravidski imperij[8], † 12. december 1204, Al-Fustat, Ajubidski imperij. Majmonid velja za najpomembnejšega in izjemno ustvarjalnega srednjeveškega judovskega učenjaka.
Za časa njegovega življenja je večina Judov sprejemala Majmonidova dela o judovskem pravu in etiki z odobravanjem in hvaležnostjo vse do Iraka in Jemna. Čeprav je Majmonid postal vodja judovske skupnosti v Egiptu, pa je obstajalo tudi nekaj glasnih kritikov njegovih spisov zlasti v Španiji med teokratskimi Almohadi. Kljub temu je bil posmrtno priznan kot eden največjih sodnikov in filozofov v judovski zgodovini, njegovo obsežno delo pa sestavlja temelj judovske študije.
Poleg spoštovanja judovskih zgodovinarjev si je Majmonid prislužil tudi pomembno vlogo v zgodovini islamske in arabske znanosti in je omenjen v številnih študijah. Na njega so vplivali Avicenna, Averroes in Al-Farabi, on pa je vplival na druge ugledne arabske in muslimanske filozofe in znanstvenike. Njegova dela so postala priljubljena med latinskimi krščanskimi učenjaki in so skupaj z odkritjem Aristotelovih del ter arabske filozofije omogočila razcvet sholastike.