Mura | |
---|---|
Lokacija | |
Države | Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska |
Fizične lastnosti | |
Izvir | Radstattske Ture Avstrija) |
⁃ koordinati | 47°7′19.9″N 13°20′45.1″E / 47.122194°N 13.345861°E |
⁃ nadm. višina | 1898 m |
Izliv | Drava pri Legradu (Hrvaška) |
⁃ koordinati | 46°18′20″N 16°52′34″E / 46.30556°N 16.87611°E |
⁃ nadm. višina | 130 m |
Dolžina | 438 km |
Površina porečja | 14.304 km2 (v Sloveniji 1375 km2) |
Pretok | 154,8 m3/s (Gornja Radgona)[1] |
Značilnosti porečja | |
Mesta | Murau, Leoben, Gradec, Gornja Radgona, Legrad |
Pritoki | |
⁃ levi | Taurach, Liesing, Murica, Ledava |
⁃ desni | Kainach, Solba, Ščavnica |
Múra (nemško Mur, hrvaško in madžarsko Mura, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem. Graz) vstopi v širno Graško kotlino. Po njej teče proti jugu mimo Lipnice (nem. Leibnitz) do avstrijsko-slovenske meje in nato po njej do Gornje Radgone. V smeri proti jugovzhodu prečka Slovenijo, pod Razkrižjem doseže slovensko-hrvaško mejo, nato teče še po hrvaško-madžarski meji, tik pred izlivom dobi z leve umetni kanal Principális in se pri Legradu izlije v Dravo.
Večji levi pritoki so Taurach, Liesing in Murica (nem. Mürz) v Avstriji ter Ledava, desni pritoki so Kainach in Solba (nem. Sulm) v Avstriji ter Ščavnica v Sloveniji.
V Sloveniji je del Mure, ki vključuje največji ohranjeni kompleks poplavnih ravnic v Sloveniji, leta 2018 postal biosferni rezervat v okviru Unescovega Program Človek in biosfera (MaB).[2]
Leta 2021 pa je postal biosferni rezervat reke Mure v Sloveniji tudi del širšega biosfernega rezervata petih držav pod naslovom Five-country Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube (Austria, Croatia, Hungary, Serbia, Slovenia in obsega največji in najbolje ohranjen rečni sistem v Srednji Evropi in želi ustvariti model mednarodnega sodelovanja pri upravljanju povodja, hkrati pa graditi mostove med ljudmi in naravo. Poleg slovenskega združuje Biosferni rezervat Spodnja Murska dolina (Avstrija), Čezmejni rezervat Mura-Drava-Donava (Hrvaška in Madžarska), Biosferni rezervat Bačko Podunavlje (Srbija)