Nasilje

Nasilje je vrsta interakcije med posamezniki ali skupinami, prisotnimi v živalskem kraljestvu, s katerimi žival ali skupina živali namerno povzroča škodo ali vsiljuje situacijo drugi ali drugim živalim.[1] [2] [3] Obstajajo različne vrste nasilja, vključno s telesno zlorabo, psihično zlorabo in spolno zlorabo. Njegovi vzroki so lahko različni, kar je odvisno od različnih situacij. Gre za namerno vedenje, ki povzroča ali lahko povzroči fizično ali psihično škodo drugim bitjem in je povezano, čeprav ne nujno, s fizično agresijo. Nekatere oblike nasilja se po zakonu ali v družbi kaznujejo in so lahko opredeljene kot kaznivo dejanje. Različne družbe uporabljajo različne standarde sprejemljivosti in kaznovanja različnih oblik nasilja. Nasilen posameznik se uveljavlja s silo.

V državno organiziranih človeških družbah je za nasilje značilna intervencija države kot monopolne institucije nasilja in se kaže kot oblika zelo raznolikih družbenih konfliktov[4] [5] različnih predznakov, kot so vojna, genocid, kriminal, državni terorizem, terorizem, legitimna obramba, nasilje na podlagi spola, nasilje znotraj družine, zloraba otrok, odpor proti zatiranju, suženjstvo, zapori, dvoboji in boji, nekateri športi in borilne veščine, okrutnost do živali idr. [6] [7] [8] Vendar nekatere človeške družbe in skupnosti zunaj nacionalne države, kot so staroselska ljudstva, ali ki jih urejajo figura rabe in običaji, prav tako trpijo nasilje države ali držav na podobne ali posebne načine, tudi če se te družbe oz. ljudje ne dojemajo kot del naroda.

Svetovna zdravstvena organizacija s perspektive človeškega zdravja opredeljuje nasilje na naslednji način:

Namerna uporaba fizične sile, grožnje zoper samega sebe, drugega posameznika, skupino ali skupnost, kar ima za posledico ali je zelo verjetno, da ima za posledico telesne poškodbe, psihično škodo, težave v razvoju ali smrt.

— Svetovna zdravstvena organizacija[9]

Povzroča se lahko z dejanji in besedo, pa tudi z molkom in neukrepanjem, etika, morala in pravo pa ga vrednotijo negativno, tudi v primerih, ko se lahko šteje za legitimno. Nasilje je lahko napadalno ali obrambno (uporabljata se tudi pojma proaktivnega in reaktivnega nasilja), pri čemer to omogoča etično upravičevanje načina z razlogi, kot sta legitimna obramba in pravica do upora proti zatiranju.[10] [11]

  1. »Red in Toooth and Claw: Violence in NonHuman Animals«. The Oxford Handbook of Evolutionary Perspectives on Violence, Homicide, and War. Oxford University Press. 2012. str. 5–9. ISBN 978-0-19-973840-3.
  2. Demonic Males: Apes and the Origins of Human Violence. Houghton Mifflin. 1997. ISBN 978-0395877432.
  3. Varios autores (2014). »Lethal aggression in Pan is better explained by adaptive strategies than human impacts«. Nature. 513 (7518).
  4. Conflicto social y violencia. Notas para una discusión. Lima: Institut Français D’études Andines. ISBN 9782821844940.
  5. Tweedy Flanigan, Edmund. »Self-Defense and Violent Protest« (PDF). {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)[mrtva povezava]
  6. Smith, M. D. (1983). Violence and sport. Toronto: Butterworths.
  7. Amalio Blanco, «Los cimientos de la violencia», Mente y cerebro, 49, 2001, str. 9–15 (10).
  8. Galtung, Johan (1995) Investigaciones teóricas. Sociedad y cultura contemporáneas. Madrid: Tecnos.
  9. »OMS. Violencia«. Svetovna zdravstvena organizacija. Pridobljeno 4. februarja 2019.
  10. »Justification for violence«. Encyclopedia of Violence, Peace, and Conflict. Zv. II. F-Pe. Academic Press. str. 269–282.
  11. Benjamin, Walter (1998). Iluminaciones IV. Para una crítica de la violencia y otros ensayos. Madrid: Taurus.

Developed by StudentB