Nevihta

Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.^[1]

Nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni oblak. V nevihtnem oblaku ali med njimi in zemeljskim površjem se ustvarijo električni pojavi, ki z bliskanjem in grmenjem razelektrijo oblak. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne padavine dežja, redkeje toče. Nevihte se pojavljajo predvsem v poletnih mesecih. V naših krajih nastajajo nevihte vzdolž poletnih hladnih front (frontalna nevihta) ali pa v vlažnih in nestabilnih toplih zračnih masah (vročinska nevihta^[1]).^[2]

Nevihta se lahko stopnjuje v vihar, zelo močan veter, ki lomi drevje, razkriva strehe, ruši barake ter druge improvizirane in lažje objekte.

1. ↑ ^{1,0 1,1} Geografski terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/978-961-254-470-6.
2. ↑ »Splošni opis pojmov (vreme, podnebje, megla …)«. Vremensko društvo ZEVS. 10. januar 2009. Pridobljeno 23. julija 2022.