Nil | |
---|---|
Lokacija | |
Države | Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt |
Fizične lastnosti | |
Izvir | Afrika (Modri in Beli Nil) |
⁃ nadm. višina | 1134 m |
Izliv | Sredozemsko morje |
Dolžina | 6.650 km[Op. 1] |
Površina porečja | 3.400.000 km² |
Pretok | 2830 m³/s |
Níl (arabsko النيل, prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji,[4] vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.[5]
Nil teče v glavnem v smeri severa skozi Sudan in Egipt, pri Kartumu se Modri Nil, ki priteče iz Etiopije združi z Belim Nilom, ki se kot Nil izliva v Sredozemsko morje v široki delti na severu Egipta. Dolžina Nila je 4715 km, celotno Nilovo rečje (tok Nil-Kagera-Ruvuvu-Ruvusu-Luvironza) pa je 6650 km oziroma po novejših meritvah 6695 km[6]); izvir je v Ruandi, ki teče skozi Tanzanijo in Ugando do Sudana.
Beli Nil izhaja iz Viktorijinega jezera v Ugandi. Zatem se kot Viktorijin Nil usmeri v jezero Kjoga in kot Albertov Nil v Albertovo jezero in kot Gorski Nil nadaljuje proti ogromnim močvirjem As Sud v južnem Sudanu, kjer izgubi zaradi izhlapevanja velike količine vode in od koder priteče kot mirna reka z majhnimi spremembami prostornine skozi leto. Modri Nil izhaja iz jezera Tana v Etiopskem višavju. To je največji vodni vir na Zemlji. Tok Modrega Nila proti severozahodu je sorazmerno kratek in strm ter ima visoke poletne vode, ki jih povzroča monsun v gorah. Pod Kartumom pride ta visoka voda do izraza.
Nil (v starodavnem egipčanskem jeziku imenovan iteru) je bil v spodnjem toku večtisočletno središče egipčanske civilizacije. Od tu izhajajo najstarejša poročila o poplavah kakšne reke. Večina starodavnega prebivalstva in mest je bilo v Nilovi dolini. Reka še vedno vzdržuje večino prebivalstva v Egiptu, ki drugače živi med negostoljubnimi predeli Saharske in Vzhodne puščave. Reka je vsako pomlad poplavljala in odlagala rodovitno zemljo na polja dokler ni bil zgrajen Asuanski jez. Rečni tok na več mestih zmotijo katarakti, ki so odseki hitreje tekoče vode z manjšimi otoki, plitve vode in skalami, ki preprečujejo rečno plovbo. Prvi katarakt, najbližji ustju reke, je pri Asuanu v severni smeri Asuanskih jezov, nekaj višje ležečih pa je zalilo Naserjevo jezero. Severno od Asuana je Nil turistična pot za križarjenje z ladjami in felukami, tradicionalnimi sredozemskimi lesenimi dvojambornimi tovornimi jadrnicami.
Čeprav večina Egipčanov še vedno živi v Nilovi dolini, je izgradnja Asuanskega visokega jezu, dokončana leta 1970 za pridobivanje električne energije, onemogočila pomladanske poplave in obnavljanje rodovitne zemlje. Prej je bilo egipčansko kmetijstvo odvisno od tega letnega poplavljanja polj. Vode so za seboj pustile mulj in raztopljene minerale. Med Kartumom in Asuanom je tekla reka prek šestih kataraktov, skozi ozko dolino, obdano s puščavo. Asuanski jez sedaj ustvarja veliko Naserjevo jezero, ki se širi proti jugu do drugega katarakta. Jez nadzoruje poplave in omogoča namakanje prek celega leta ter izkoriščanje hidroenergije. Ena od posledic jezu je, da mulj ne prihaja več v zadostnih količinah do delte, intenzivno obdelanega območja, širokega več kot 180 km. Ker ne nadomešča mulja, ki ga odnaša erozija, se celotna delta počasi krči.
Glavna mesta ob Nilu so Asuan, Luksor, Kom Ombo, Giza, Kairo, Tahapanes in Kartum.
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=Op.>
oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=Op.}}
(glej stran pomoči).