Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom. Natančna črta, ki bi jo lahko imenovali obala, ne more biti določena zaradi obalnega paradoksa.
Za človeka so obale pomembne, ker so izhodišče za gospodarsko izkoriščanje vodnih teles. V zgodovini civilizacije je poselitev skoncentrirana ob obalnih območjih morij in oceanov, tu so še danes najgosteje poseljena velemestna območja, kar se v zadnjih desetletjih še povečuje.[1]
Z ekološkega stališča je obala ekoton, ozko in dolgo območje, na katerem se kombinirajo vplivi vodnega in kopenskega ekosistema, zaradi česar jo poseljuje značilna združba organizmov.
Izraz obalno območje je območje, na katerem pride do stika med vodnimi in kopenskimi procesi. [2] Izraza obala in obalen se pogosto uporabljata za opis geografske lege ali regije; na primer novozelandska Zahodna obala (West Coast) ali Vzhodna in Zahodna obala ZDA. Koper je na primer mesto ob slovenski obali. Pelagična obala je obala, obrnjena proti odprtemu morju, v nasprotju z bolj zaščiteno obalo v zalivu. Breg na drugi strani pa se lahko nanaša na dele kopnega, ki meji na veliko vodno telo, tudi ocean ali jezero. Podobno se izraz struga potoka nanaša na vzdolžno kopno ali nabrežje ali vodno telo, manjše od jezera. "Sipina", plitvina, nasip se tudi uporabljajo v nekaterih delih sveta in se nanašajo na umetni greben zemlje, namenjen omejitvi vode.
Čeprav bi se mnogi znanstveniki strinjali o skupni opredelitvi pojma "obala", bi se glede razmejitve obsega razlikovali po pristojnosti, ki so v različnih državah različne zaradi politike, gospodarskih in socialnih razlogov. Po atlasu ZN 44 % ljudi živi v 150-kilometrskem pasu od morja. [3]