Republika Paragvaj República del Paraguay Tetã Paraguái | |
---|---|
Geslo: »Paz y justicia« Mir in pravica | |
Himna: Himno Nacional Paraguayo | |
Glavno mesto | Asunción |
Uradni jeziki | španščina, gvaranščina |
Demonim(i) | Paragvajec |
Vlada | predsedniška republika |
• predsednik: | Santiago Peña Palacios |
Neodvisnost od Španije | |
• razglašena: | 14. maja 1811 |
• priznana: | 25. novembra 1842 |
• sprejeta v ZN: | 24. oktobra 1945 |
Površina | |
• skupaj | 406.752 km2 (59.) |
• voda (%) | 2,3 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2019 | 7.152.703 (104.) |
• gostota | 17,58/km2 (210.) |
Gini (2020) | 43,5 srednji |
HDI (2021) | 0,717 visok · 105. |
Valuta | gvarani (PYG) |
Časovni pas | UTC -4 (PYT) |
• poletni | UTC -3 (PYST) |
Klicna koda | 595 |
Internetna domena | .py |
Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj. Na severozahodu meji na Bolivijo, na severovzhodu na Brazilijo, ter na jugu in jugozahodu na Argentino. Čeprav je ena od le dveh neobalnih držav v Južni Ameriki (druga je Bolivija), ima država obale, plaže in pristanišča na rekah Paragvaj in Parana, ki omogočajo izhod v Atlantski ocean po vodni poti Parana-Paragvaj.
Španski konkvistadorji so prispeli leta 1524 in leta 1537 ustanovili mesto Asunción, prvo prestolnico guvernerja Río de la Plata.[1] V 17. stoletju je bil Paragvaj središče jezuitskih misijonov, kjer so bili domači prebivalci Guaraní spreobrnjeni v krščanstvo, uvedli so tudi evropsko kulturo.[2] Po izgonu jezuitov s španskih ozemelj leta 1767 je Paragvaj vse bolj postajal obrobna kolonija z malo mestnih središč in naseljencev. Po neodvisnosti od Španije v začetku 19. stoletja je vladala vrsta avtoritarnih vlad, za katere so bile značilne nacionalistične, izolacionistične in protekcionistične politike. To obdobje se je končalo s katastrofalno paragvajsko vojno (1864–70), med katero je država izgubila polovico predvojnega prebivalstva in približno 25–33 % svojega ozemlja zaradi trojne zveze Argentine, Brazilije in Urugvaja. V 20. stoletju se je Paragvaj soočil z drugim večjim mednarodnim konfliktom - vojno za Chaco (1932–35) proti Boliviji - v kateri je prevladoval. Nato je država prešla v zaporedje vojaških diktatur, ki se je končalo s 35-letnim režimom Alfreda Stroessnerja, ki je trajal do njegovega strmoglavljenja leta 1989 z notranjim vojaškim udarom. S tem se je začel paragvajski demokratični čas, ki traja še danes.
Paragvaj je država v razvoju.[3] Je ustanovna članica Mercosurja, Združenih narodov, Organizacije ameriških držav, Gibanja neuvrščenih in skupine Lima. Poleg tega je mesto Luque v metropolitanskem mestu Asuncion sedež Južnoameriške nogometne konfederacije.
Večina sedem milijonov paragvajskih prebivalcev je mesticev, kultura Guarani pa ostaja zelo vplivna; več kot 90 % prebivalstva ob španščini govori različna narečja gvaranščine. Kljub zgodovini revščine in politične represije se Paragvaj pogosto uvršča med »najsrečnejše kraje na svetu«, ki temelji na podatkih globalnih anket.[4][5]