Predloga:Infopolje argon

Argon, 18Ar
Viala, ki vsebuje vijolčno žareči plin
Argon
Izgovarjava
Videzbrezbarven plin, v električnem polju zažari v lila/vijoletni barvi
Standardna atomska teža Ar, std(Ar)[39,79239,963] običajno: 39,95[1]
Argon v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ne

Ar

Kr
klorargonkalij
Vrstno število (Z)18
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 3
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Ne] 3s2 3p6
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče−189,34 °C
Vrelišče−185,848 °C
Gostota (pri STP)1,784 g/L
v tekočem stanju (pri TV)1,3954 g/cm3
Trojna točka−189,3442 °C, 68,89 kPa[2]
Kritična točka−122,463 °C, 4,863 MPa[2]
Talilna toplota1,18 kJ/mol
Izparilna toplota6,53 kJ/mol
Toplotna kapaciteta20.85[3] J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −226,2 −220,2 −212,2 −202,2 −186,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0
ElektronegativnostPaulingova lestvica: no data
Ionizacijske energije
  • 1.: 1520,6 kJ/mol
  • 2.: 2665,8 kJ/mol
  • 3.: 3931 kJ/mol
  • (več)
Kovalentni polmer106±10 pm
Van der Waalsov polmer188 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte argona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za argon
Hitrost zvoka323 m/s (gas, at 27 °C)
Toplotna prevodnost17.72×10−3  W/(m⋅K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost−19,6·10−6 cm3/mol[5]
Številka CAS7440-37-1
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaLord Rayleigh in William Ramsay (1894)
Najpomembnejši izotopi argona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
36Ar 0,334% stabilen
37Ar sint. 35 d ε 37Cl
38Ar 0,063% stabilen
39Ar trace 269 y β 39K
40Ar 99,604% stabilen
41Ar sint. 109,34 min β 41K
42Ar sint. 32,9 y β 42K
Vsebnost 36
Ar
in 38
Ar
je v naravnih vzorcih lahko do 2,07% ozirom 4,3%. Preostanek je 40
Ar
, katerega vsebnost je ustrezno nizka, tja do 93,6%.
Kategorija Kategorija: Argon
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Cl ←

i'box Cl

izo
18
Ar (U)
→ K

i'box K

p · p · u · z
  Nabor podatkov, ki jih bere {{Infopolje Element}}
Ime in identifikatorji
Vrhnja slika (caption, alt)
Izgovorjava
Alotropi (demo)
Skupina (demo)
Perioda (demo)
Blok (demo)
Kategorija (slwiki)
Standardna atomska teža
  najstabilnejši izotop
Pojavljanje v naravi
Faza pri STP
Oksidacijska stanja
Slika spektralne črte
Razporeditev elektronov (cmt, ref)
Term symbol * (cmt, ref)
Wikipodatki *
Symbol etymology (11 non-trivial)
* Se ne uporablja v {{Infopolje Element}}
Glej tudi Kategorija:Podatki za elemente (54)

Sklici

  1. »IUPAC Periodic Table of the Elements and Isotopes«. King's Center for Visualization in Science. IUPAC, King's Center for Visualization in Science. Pridobljeno 8. oktobra 2019.
  2. 2,0 2,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
  3. Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
  4. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Dva od njih sta poimenovan sklic. Citirata se lahko v članku, ki ju navaja, kot

  • <ref name="CIAAW2013" /> za vir Atomske teže elementov 2013 (iz pod-predlog, ki jih uporablja {{Infopolje Element}})
  • <ref name="West" /> za vir, ki ga je uredil Haynes

Developed by StudentB