V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote. Veliki prelomi v zemeljski skorji so rezultat delovanja sil tektonskih plošč, pri čemer je največji na meji med ploščama, kot subdukcijska cona ali preoblikovani prelom. Sproščanje energije povezana s hitrim gibanjem na aktivnih prelomih je vzrok večine potresov.
Prelomi so lahko kot ostra prelomna ploskev, to je ravnina, ki predstavlja površino preloma. Ker kamnina običajno ni sestavljena iz enega samega čistega preloma, geologi uporabljajo izraz prelomna cona. To je območje več približno vzporednih ali prepletenih, kompleksnih deformacij, prelomov. Prelomna linija je presečišče ravnine preloma s površino tal. To linijo pogosto narišejo na geoloških kartah za prikaz preloma. [1]
Prelom razdeli kamninski masiv na dva bloka ali dve krili, znani kot krovnina (hanging wall) in talnina (foot wall). Po definiciji je krovnina tista, ki se pojavi nad ravnino preloma in talnina tisti, ki se pojavi pod njo. Ta terminologija prihaja iz rudarstva.[2]