Back Sielkunde Afrikaans Psychologie ALS የሥነ፡ልቡና ትምህርት Amharic Psicolochía AN علم النفس Arabic پسيكولوجيا ARY سايكولوجيا ARZ মনোবিজ্ঞান Assamese Sicoloxía AST Psixologiya Azerbaijani
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Psihološke procese živali raziskuje etologija, njihovo povezavo s procesi pri človeku pa primerjalna in evolucijska psihologija.
Znanstvene psihološke teorije se deloma prekrivajo s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako naravoslovnimi (glej fizika, psihofizika; biologija, evolucijska psihologija) kot tudi družboslovnimi (glej sociologija, socialna psihologija).
Znanstvena psihologija večinoma sloni na filozofiji znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz pozitivizma, zato k raziskovanju najpogostjeje pristopa s pomočjo raziskovalnih metod empiričnega preverjanja preverljivih hipotez, pogosto v obliki eksperimenta, ter za evalvacijo rezultatov uporablja kvantitativne metode po zgledu naravoslovnih disciplin.
Kljub temu pa se v znanstveni psihologiji uporablja tudi kvalitativne metode. Redki, predvsem humanistični psihologi, na svojem raziskovalnem področju povsem dvomijo v veljavnost (uporabnost) rezultatov kvantitativnih metod. Psihologiji tudi ni treba nujno temeljiti na fizioloških pojmih možgani in živčni sistem, zato, da bi bila znanstvena, saj lahko temelji tudi na fenomenologiji ali na teoriji procesiranja informacij. Se pa dognanja o delovanju možganov, ki jih prinašajo nove raziskovalne možnosti, na primer, uporaba funkcionalne magnetne resonance, vedno bolj vključujejo v psihološko teorijo in prakso.
Psihologija se deloma razlikuje od družboslovnih disciplin (sociologije, antropologije, ekonomije in politologije), saj raziskuje procese, ki potekajo v posamezniku (samem ali v kontekstu skupine), ne pa prvenstveno delovanja samih skupin in agregatov.
Čeprav so psihološka vprašanja znana že iz antične dobe tako v zahodnocivilizacijskem krogu (glej Aristotelova dela) kot v daljnovzhodnocivilizacijskem (glej budistična psihologija), pa se je psihologija kot samostojna disciplina vzpostavila pozno v primerjavi s filozofijo, pravom, medicino in teologijo, saj se je za psihologa razglasil prvi šele Wilhelm Wundt, ki je leta 1879 odprl svoj psihološki laboratorij.