Back Romeinse Republiek Afrikaans Römische Republik ALS Republica Romana AN Romanisc Cynewise ANG الجمهورية الرومانية Arabic الجمهوريه الرومانيه ARZ República Romana AST Romafe Sokasane AVK Roma Respublikası Azerbaijani روم جومهوریتی AZB
Rimska republika RES•PVBLICA•ROMANA
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 509 pr. n. št.–31 pr. n. št. | |||||||||
| Geslo: Senatus Populusque Romanus | |||||||||
 Obseg Rimske republike okoli leta 44 pr. n. št. | |||||||||
| Glavno mesto | Rim | ||||||||
| Skupni jeziki | latinščina | ||||||||
| Religija | rimsko poganstvo | ||||||||
| Vlada | Republic | ||||||||
| konzul | |||||||||
• 509 pr. n. št.-508 pr. n. št. | Lucij Junij Brut, Lucij Tarkvinij Kolat | ||||||||
• 31 pr. n. št. | Oktavijan, Mark Vipsanij Agripa | ||||||||
| Zakonodajalec | Rimski senat | ||||||||
| Zgodovinska doba | starorimska civilizacija | ||||||||
• Izgon Tarkvinija Ošabnega | 509 pr. n. št. | ||||||||
• Osvojitev Vejev | 396 pr. n. št. | ||||||||
• Punske vojne | 264-146 pr. n. št. | ||||||||
• Bitka pri Akciju | 31 pr. n. št. | ||||||||
| Površina | |||||||||
| 326 pr. n.. št.[1] | 10000 km2 | ||||||||
| 200 pr. n. št.[1] | 360000 km2 | ||||||||
| 146 pr. n. št.[1] | 800000 km2 | ||||||||
| 100 pr. n. št. [1] | 1200000 km2 | ||||||||
| 50 pr. n. št. [1] | 1950000 km2 | ||||||||
| |||||||||
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik.
Prestop od kraljevine na republiko sega v leto 509 pr. n. št. z ljudsko vstajo proti kralju Tarkviniju Ošabnemu. Povod za vstajo je bilo, po legendi, posilstvo rimske matrone s strani Tarkvinijevega sina Siksta. V resnici je šlo za zaključno fazo dolgega nasprotovanja med monarhijo in patriciji. Zadnji kralji so bili vsi Etruščani in so vsi privilegirali plebejce, kar je vedno bolj izpodjedalo moč patricijev, ki so večinoma bili latinskega rodu. Zato so slednji odstavili kralja in na njegovo mesto postavili oligarhijo aristokratov v senatu.
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Taagepera, Rein (1979). »Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D.«. Social Science History (v angleščini). Zv. 3, št. 3/4. str. 125. doi:10.2307/1170959. ISSN 0145-5532.