Samopodobnost

Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost
Samopodobnost trikotnika Sierpinskega

Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov. Veliko objektov v stvarnem življenju, kot so na primer obrisi obale, so statistično samopodobni: njihovi deli kažejo enake statistične značilnosti v različnih merilih.[1] Samopodobnost je tipična značilnost fraktalov.

Invariantnost merila je natančna oblika samopodobnosti, kjer pri poljubni povečavi obstaja manjši del objekta podoben celoti. Stran Kochove snežinke je na primer simetrična in invariantna v merski lestvici; lahko jo brez prestanka povečujemo trikrat brez spremembe oblike.

  1. Mandelbrot (1967).

Developed by StudentB