Geografija | |
---|---|
Lega | Oceanija |
Koordinati | 38°24′S 175°43′E / 38.400°S 175.717°E |
Otočje | Nova Zelandija |
Površina | 113.729 km2 (14.) |
Najvišja nadm. višina | 2.797 m |
Najvišji vrh | Ruapehu |
Uprava | |
ISO 3166-2:NZ | NZ-N |
Največje naselje | Auckland (preb. 1.628.900) |
Demografija | |
Prebivalstvo | 3.749.200 |
Gostota | 33 preb./km2 |
Severni otok uradno imenovan maorsko Te Ika-a-Māui) je manjši od obeh glavnih otokov, ki predstavljata 44 % površine države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 113.729 km² 14. največji otok na svetu.[1] Ima 3.997.300 prebivalcev (junij 2023), kar je 77 % prebivalcev Nove Zelandije, zaradi česar je najbolj poseljen otok v Polineziji in 28. najbolj poseljen otok na svetu. Na otoku stojita glavno mesto Wellington in največje mesto Auckland. Obdajata ga Tasmanovo morje na zahodu ter Tihi ocean na vzhodu in severu, na jugu pa ga Cookov preliv loči od nekoliko večjega, a nekajkrat redkeje naseljenega Južnega otoka.
Prvi naseljenci so bili pripadniki polinezijskega ljudstva Maorov. Leta 1642 je otoke Nove Zelandije odkril Abel Tasman, ko je v iskanju Avstralije plul preveč južno in vzhodno, naseljevanje pa so spodbudile odprave Jamesa Cooka v drugi polovici 18. stoletja. Poselitev je bila sprva skoncentrirana na Južnem otoku, kot posledica zlate mrzlice, sčasoma pa je zaradi ugodnejšega podnebja prišlo do premika poselitve severno.[2]
<ref>
; sklici, poimenovani WGeo
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).