Silicij

Silicij, ₁₄Si

Silicij
Izgovarjava	IPA: [silícij]
Alotropi	glej alotropi silicija
Videz	kristaliničen, odbojen z modrikastimi ploskvami
Standardna atomska teža Ar, std(Si)	[28,084; 28,086] običajno: 28,085
Silicij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson C ↑ Si ↓ Ge aluminij ← silicij → fosfor
Vrstno število (Z)	14
Skupina	skupina 14 (ogljikova skupina)
Perioda	perioda 3
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Ne] 3s2 3p2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 4
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1414 °C
Vrelišče	3265 °C
Gostota (blizu s.t.)	2,3290 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	2,57 g/cm3
Talilna toplota	50,21 kJ/mol
Izparilna toplota	383 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	19,789 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.635 1.829 2.066 2.363 2.748 3.264
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−4, −3, −2, −1, 0,[1] +1,[2] +2, +3, +4 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,90
Ionizacijske energije	1.: 786,5 kJ/mol 2.: 1577,1 kJ/mol 3.: 3231,6 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 111 pm
Kovalentni polmer	111 pm
Van der Waalsov polmer	210 pm
Spektralne črte silicija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​diamantna kubična
Hitrost zvoka tanka palica	8433 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	2,6 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	149 W/(m⋅K)
Električna upornost	2,3×103 Ω⋅m (pri 20 °C)[3]
Prepovedani pas	1,12 eV (pri 300 K)
Magnetna ureditev	diamagnetična[4]
Magnetna susceptibilnost	−3,9·10−6 cm3/mol (298 K)[5]
Youngov modul	130–188 GPa[6]
Strižni modul	51–80 GPa[6]
Stisljivostni modul	97,6 GPa[6]
Poissonovo razmerje	0,064–0,28[6]
Mohsova trdota	6,5
Številka CAS	7440-21-3
Zgodovina
Poimenovanje	po latinskem izrazu 'silex', rodilnik 'silicis', kar pomeni kremen
Prediction	Antoine Lavoisier (1787)
Odkritje in prva izolacija	Jöns Jacob Berzelius[7][8] (1823)
Poimenoval po	Thomas Thomson (1817)
Najpomembnejši izotopi silicija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 28Si 92,2% stabilen 29Si 4,7% stabilen 30Si 3,1% stabilen 31Si sled 2,62 h β− 31P 32Si sled 153 y β− 32P
Kategorija: Silicij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14. Ta tetravalentni metaloid je manj reaktiven od svojega kemijskega analoga ogljika. Je drugi najpogostejši element v Zemljini skorji; prispeva kar 25,7 % njene teže. Nahaja se v ilovici, ortoklazu, granitu, kremenjaku in pesku, pretežno v obliki silicijevega dioksida in silikatih (spojinah, ki vsebujejo silicij, kisik in kovine). Silicij je glavna sestavina stekla, cementa, keramike, večine polprevodniških naprav, in silikonih.

1. ↑ »New Type of Zero-Valent Tin Compound«. Chemistry Europe. 27. avgust 2016.
2. ↑ Ram, R. S.; in sod. (1998). »Fourier Transform Emission Spectroscopy of the A2D–X2P Transition of SiH and SiD« (PDF). J. Mol. Spectr. 190 (2): 341–352. doi:10.1006/jmsp.1998.7582. PMID 9668026.
3. ↑ Eranna, Golla (2014). Crystal Growth and Evaluation of Silicon for VLSI and ULSI. CRC Press. str. 7. ISBN 978-1-4822-3281-3.
4. ↑ Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
5. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
6. ↑ ^{6,0 6,1 6,2 6,3} Hopcroft, Matthew A.; Nix, William D.; Kenny, Thomas W. (2010). »What is the Young's Modulus of Silicon?«. Journal of Microelectromechanical Systems. 19 (2): 229. doi:10.1109/JMEMS.2009.2039697.
7. ↑ Weeks, Mary Elvira (1932). »The discovery of the elements: XII. Other elements isolated with the aid of potassium and sodium: beryllium, boron, silicon, and aluminum«. Journal of Chemical Education. 9 (8): 1386–1412. Bibcode:1932JChEd...9.1386W. doi:10.1021/ed009p1386.
8. ↑ Voronkov, M. G. (2007). »Silicon era«. Russian Journal of Applied Chemistry. 80 (12): 2190. doi:10.1134/S1070427207120397.