Silicijev dioksid

Silicijev dioksid
Imena
Druga imena
kremenica
Identifikatorji
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.028.678
Število E E551 (sredstva za uravnavanje Ph, ...)
Lastnosti
SiO2
Molska masa 60,08 g/mol
Videz Bel prah
Gostota 2,2 g/cm3
Tališče 1650 ±75 °C
Vrelišče 2230 °C
0,012 g/100 mL
Struktura
Kristalna struktura Glej članek
Oblika molekule Linearna (v plinastem stanju)
Nevarnosti
Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Hazards): "EUIndex; NFPA-O; ExternalMSDS" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
Glavne nevarnosti Vdihavanje drobnih delcev lahko povzroči težave pri dihanju
R-stavki (zastarelo) R42 R43 R49
S-stavki (zastarelo) S22 S36 S37 S45 S53
NFPA 704 (diamant ognja)
NFPA 704 four-colored diamondFlammability code 0: Will not burn. E.g. waterHealth code 0: Exposure under fire conditions would offer no hazard beyond that of ordinary combustible material. E.g. sodium chlorideReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no code
0
0
0
Plamenišče Ni vnetljiv
Sorodne snovi
Drugi anioni Silicijev sulfid
Drugi kationi Ogljikov dioksid
Germanijev dioksid
Kositrov dioksid
Svinčev dioksid
Sorodno Silicijevi oksidi Silicijev monoksid
Sorodne snovi Silicijeva kislina
Silikagel
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2. V naravi se najpogosteje pojavlja kot bolj ali manj čist kremenčev pesek, v kristalni obliki kot kamena strela in v celičnih stenah kremenčevih alg.[1][2]

Imeni kremen in kvarc sta nastali iz starih rudarskih imen. Češki rudarji so pred več stoletji trde jalove žile imenovali křem, rudarji na Saškem pa so enake žile imenovali quertz.[3]

Številni različki silicijevega dioksida so posledica prisotnosti drugih atomov v strukturi, manjših vključkov drugih mineralov ali naravne radioaktivnosti. Vijoličnemu kremenu ametistu daje barvo majhna primes ionov Fe3+, rumenemu citrinu primesi železovih hidratov, najrazličnejši sivi do rjavi čadavci in črn morijon so obarvani zaradi radioaktivnega sevanja, rožnati roževec zaradi majhne primesi titana, mlečno beli mlekovec pa zaradi vključkov tekočine in plinov. Kremen z vključki azbesta se imenuje mačje oko, okremeneli krokidolit tigrovo oko, rutilov kremen vsebuje igličaste kristale rutila, turmalinov kremen podolgovate kristale turmalinov, avanturin vključke zelene sljude ali hematita, prazem pa vključke aktinolita.[3]

Uporablja se predvsem za proizvodnjo okenskega stekla, kuhinjske, embalažne in laboratorijske steklovine, penjenega betona, portlandskega cementa, keramike, optičnih vlaken, nakita in drugih proizvodov.

  1. Iler, R.K. (1979). The Chemistry of Silica. Plenum Press. ISBN 047102404X.
  2. Townsend White Jr., Lynn (1961). »Eilmer of Malmesbury, an Eleventh Century Aviator: A Case Study of Technological Innovation, Its Context and Tradition«. Technology and Culture. Society for the History of Technology. 2 (2): 97–111. doi:10.2307/3101411.
  3. 3,0 3,1 R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 52-53.

Developed by StudentB