V budizmu skandha (sanskrt) ali khandha (pali) pomeni »agregat, kup, zbirka ali skupina«[1] in se nanaša na pojem petih agregatov ali dejavnikov, ki sestavljajo in potanko razložijo umski in telesni obstoj čutečih bitij.[2][3][4] Agregati so: 1) oblika (ali snovna podoba, vtis), 2) občutki (ali čustva), 3) zaznava, 4) umske tvorbe, 5) zavest.[4][5][6]
Pojem agregatov je v nasprotju z idejo o enotnem »bitju« ali »posamezniku« ter dopolnjuje budistično doktrino nesebstva (pali: anattā, sanskrt: anātman), ki pravi, da bitja nimajo nespremenljive ali večne duše, bistva ali jaza.[3][7][8] Doktrini nesebstva in petih agregatov sta sestavni del osvobajajoče modrosti budizma, kjer posameznik spozna, da je to, čemur rečemo »bitje«, le začasen skupek petih agregatov, ki »niso sebstvo« ter da je sleheren agregat prazen in nestvaren.[9][10]
V theravadski tradiciji učijo, da se trpljenje pojavi, ko se istovetimo ali oklepamo agregatov; trpljenje pa pogasimo, ko opustimo navezanost na nanje. Mahajanska tradicija pravi, da je narava vseh agregatov sama po sebi praznaneodvisnega obstoja. Uporaba petih agregatov za razlago sebstva je edinstvena med glavnimi indijskimi verami in se razlikuje od predpostavke hinduizma in džainizma, da ima bitje večno dušo ali metafizični jaz.[11][11]
↑Thomas William Rhys Davids; William Stede (1921). Pali-English Dictionary. Motilal Banarsidass. pp. 232–234. ISBN 978-81-208-1144-7
↑Robert E. Buswell Jr.; Donald S. Lopez Jr. (2013). The Princeton Dictionary of Buddhism. Princeton University Press. str. 708, 721–723, 827–828. ISBN978-1-4008-4805-8.