Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča. Zemeljsko skorjo sestavljata zlasti bazalt in granit, gostota pa je manjša od gostote globljih slojev. Je tudi hladnejša in trdnejša od plašča in jedra. Zemeljska skorja prostorsko zavzema manj od 1 odstotka Zemlje.
Po danes uveljavljeni teoriji tektonike plošč skorja na slojevitih planetih, kakršen je Zemlja, plava na utekočinjenih notranjih masah. Ta skorja je razdeljena na posamezne segmente oziroma tektonske plošče, ki se premikajo. Bistvena razlika v sestavi in debelini plošč obstaja med in celinskimi ploščami. Oceanska skorja (sima) je debela med 5 in 10 kilometrov ter ustvarjena pretežno iz bazalta, medtem ko je kontinentalna skorja (sial) debela med 20 in 70 kilometrov ter sestavljena iz manj gostih kamnin, kakršna je granit. Temperatura zemeljske skorje se veča od površja, kjer je približno enaka temperaturi atmosfere oziroma hidrosfere, proti notranjosti, dokler ne doseže okoli 900 °C v bližini stika s plaščem (Mohorovičićeva nezveznost).