Smrtni odmerek

Smrtni odmerek je indikator smrtnosti določene snovi ali vrste sevanja. Ker se osebki organizmov razlikujejo med seboj po odpornosti, smrtni odmerek dejansko predstavlja odmerek snovi ali sevanja, pri katerem bo določen odstotek testiranih osebkov umrl. Po navadi se odmerek določa na kilogram telesne teže posameznega testiranca.

Najbolj uporabljen indikator smrtnosti je srednji smrtni (smrtonosni) odmerek ali srednja letalna doza (kratica LD₅₀). To je odmerek, ki pri polovici poskusnih živali povzroči smrt, oziroma ocenjeni odmerek, ki bi pri približno polovici prizadetih oseb povzročil smrt.^[1]

Gre za odmerek strupa, sevanja ali patogenov, ki je potreben, da ubije polovico testirane populacije v določenem časovnem obdobju. Pogosto se navaja kot merilo akutne toksičnosti. Preizkus za določanje srednjega smrtnega odmerka je izoblikoval J.W. Trevan leta 1927.^[2] Še vedno ga uporabljajo za primerjave toksičnosti različnih povzročiteljev intoksikacije.

Vrednosti se običajno podajajo kot masa snovi (npr. v miligramih) na kilogram telesne teže. V primeru nekaterih živčnih strupov, npr.batrahotoksina, ki je eden najsmrtonosnejših toksinov, se po navadi podajajo vrednosti v mikrogramih ali celo nanogramih na kilogram telesne teže.

Srednja smrtna koncentracija ali LC₅₀ je koncentracija snovi, ki povzorči smrt pri 97% osebkov, po 4 urah, če gre za vdihavanje oz. po 24 urah, če gre za zastrupitev skoži kožo.^[3]

1. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=doza^{[mrtva povezava]}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled 17. 10. 2011.
2. ↑ What is an LD50 and LC50
3. ↑ »Environmental effects«. Pridobljeno 5. avgusta 2012.