Back Tablet (medisyne) Afrikaans مضغوط (دواء) Arabic Comprimíu AST Таблетка Byelorussian ট্যাবলেট (ঔষধ) Bengali/Bangla Comprimit Catalan Tableta Czech Tablet Danish Tablette German Tablet (pharmacy) English
Tabléta je trdna enoodmerna peroralna farmacevtska oblika značilne oblike (navadno okrogla, z ravno ali izbočeno površino), z razdelilno zarezo ali brez nje.[1] V tableto se vgradijo učinkovine in pomožne snovi ter stisnejo v značilno obliko. Večina tablet je kroglastih, diskastih ali podolgovatih. Zaužijemo jih peroralno (skozi usta). Nekatere zaužijemo cele, druge prej prežvečimo (žvečljive tablete), raztopimo ali dispergiramo v vodi (disperzibilne tablete), nekatere pa zadržimo v ustih toliko časa, da se zdravilna učinkovina sprosti (orodisperzibilne tablete).[2][1]
Tablete stiskajo s pomočjo naprav, ki se imenujejo tabletirke. Med procesom stiskanja tablet je pomembno, da so vse sestavine suhe, praškaste ter vsi delci enakomerne velikosti. Različno veliki delci se namreč zaradi vibracij med postopkom ločujejo, kar povzroči neenakomerno sestavo tablet. Prisotna vlaga povzroča sprijemanje prahov in lepljenje na tabletirko. Tabletirke so dveh vrst: tabletirke na udarec in rotirke. Prve izdelajo le eno tableto naenkrat, so cenejše in manj zmogljive. Rotirke izdelajo več tablet hkrati in se uporabljajo zlasti v industriji.
Le redke substance moremo stisniti v tablete kot čiste substance. Običajno je treba dodati pomožne snovi, ki se imenujejo veziva in olajšajo sprijetje delcev v tableti. Pogosto uporabljena veziva so glukoza, saharoza, škrob in mikrokristalinična celuloza. Mestoma je treba dodati tudi razgrajevala. To so pomožne snovi, ki omogočijo, da se tableta potem, ko jo pogoltnemo razgradi in se tako učinkovina lahko sprosti. Škrob se lahko uporablja tudi kot razgrajevalo. Pogosto dodajo tudi maziva; ta vrsta pomožnih snovi prepreči lepenje tablet na pečate tabletirke. V te namene se često uporabljata stearinska kislina in magnezijev stearat.
Dandanes pogosto tablete obložijo. Obloge lahko le obarvajo tablete ali jim dajo lesk. Nekatere obloge imajo bolj specifične funkcije. Omogočajo lahko gastrorezistentnost; tako tableta ne razpade v kislem želodčnem soku, marveč šele v črevesju, kjer je okolje bolj bazično. Takšne obloge se uporabljajo za učinkovine, ki v kislem okolju želodca niso obstojne.