Telur, 52 Te Izgovarjava IPA: [tɛˈluːɾ] Videz srebrnkast bleščeče siv (kristaliničen), rjavo-črn prah(amorfen) Standardna atomska teža A r, std (Te) 127,60(3)[ 1]
Vrstno število (Z ) 52 Skupina skupina 16 (halkogeni) Perioda perioda 5 Blok blok p Razporeditev elektronov [Kr ] 4d10 5s2 5p4 Razporeditev elektronov po lupini 2, 8, 18, 18, 6 Faza snovi pri STP trdnina Tališče 449,51 °C Vrelišče 988 °C Gostota (blizu s.t. ) 6,24 g/cm3 v tekočem stanju (pri TT ) 5,70 g/cm3 Talilna toplota 17,49 kJ/mol Izparilna toplota 114,1 kJ/mol Toplotna kapaciteta 25,73 J/(mol·K) Parni tlak
P (Pa)
1
10
100
1 k
10 k
100 k
pri T (°C)
502
615
769
993
Oksidacijska stanja −2 , −1, +1, +2 , +3, +4 , +5, +6 (rahlo kisel oksid)Elektronegativnost Paulingova lestvica: 2,1 Ionizacijske energije 1.: 869,3 kJ/mol 2.: 1790 kJ/mol 3.: 2698 kJ/mol Atomski polmer empirično: 140 pm Kovalentni polmer 138±4 pm Van der Waalsov polmer 206 pm Spektralne črte telurjaPojavljanje v naravi prvobitno Kristalna struktura trigonalna [ 2] Hitrost zvoka tanka palica 2610 m/s (pri 20 °C) Temperaturni raztezek 18 µm/(m⋅K)[ 3] (at r.t. ) Toplotna prevodnost 1,97–3,38 W/(m⋅K) Magnetna ureditev diamagnetik [ 4] Magnetna susceptibilnost −39,5·10−6 cm3 /mol (298 K)[ 5] Youngov modul 43 GPa Strižni modul 16 GPa Stisljivostni modul 65 GPa Mohsova trdota 2,25 Trdota po Brinellu 180–270 MPa Številka CAS 13494-80-9 Poimenovanje stara rimljanska boginja zemljeTellus Odkritje Franz-Joseph Müller von Reichenstein (1782) Prva izolacija Martin Heinrich Klaproth
Izotop
Pogostost
Razpolovni čas (t 1/2 )
Razpadni način
Produkt
120 Te
0,09%
stabilen
121 Te
sint.
16,78 d
ε
121 Sb
122 Te
2,55%
stabilen
123 Te
0,89%[ 6]
stabilen
124 Te
4,74%
stabilen
125 Te
7,07%
stabilen
126 Te
18,84%
stabilen
127 Te
sint.
9,35 h
β−
127 I
128 Te
31,74%
2,2×1024 y
β− β−
128 Xe
129 Te
sint.
69,6 min
β−
129 I
130 Te
34,08%
7,9×1020 y
β− β−
130 Xe
Kategorija: Telur prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Telúr je kemijski element , ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52 . Ta svetleči srebrnkasto -bel metaloid , ki je videti kot kositer , je kemijsko soroden selenu in žveplu . Uporablja se predvsem v zlitinah in kot polprevodnik .
↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)« . Pure and Applied Chemistry . 88 (3): 265–91. doi :10.1515/pac-2015-0305 .
↑ Adenis, C.; Langer, V.; Lindqvist, O. (15. junij 1989). »Reinvestigation of the structure of tellurium«. Acta Crystallographica Section C Crystal Structure Communications . 45 (6): 941–942. doi :10.1107/S0108270188014453 .
↑ Cverna, Fran (2002). »Ch. 2 Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF) . ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0 .
↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5 .
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics . Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4 .
↑ Alessandrello, A.; Arnaboldi, C.; Brofferio, C.; Capelli, S.; Cremonesi, O.; Fiorini, E.; Nucciotti, A.; Pavan, M.; Pessina, G.; Pirro, S.; Previtali, E.; Sisti, M.; Vanzini, M.; Zanotti, L.; Giuliani, A.; Pedretti, M.; Bucci, C.; Pobes, C. (2003). »New limits on naturally occurring electron capture of 123Te«. Physical Review C . 67 : 014323. arXiv :hep-ex/0211015 . Bibcode :2003PhRvC..67a4323A . doi :10.1103/PhysRevC.67.014323 .