Back Тонга Abkhazian Tonga ACE Tonga Afrikaans Tonga ALS ቶንጋ Amharic Tonga AMI Tonga AN Tonga ANG टोंगा ANP تونغا Arabic
Kraljevina Tonga Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga (tongovsko)
| |
|---|---|
 Zastava
 Grb
| |
| Geslo: "Ko e ʻOtua mo Tonga ko hoku tofiʻa" »Bog in Tonga sta moja dediščina« | |
| Himna: "Ko e fasi ʻo e tuʻi ʻo e ʻOtu Tonga" "Pesem kralja tongovskih otokov" | |
.svg) | |
| Glavno mesto | Nukuʻalofa 21°08′S 175°12′W / 21.133°S 175.200°W |
| Največje mesto | glavno mesto |
| Uradni jeziki |
|
| Etnične skupine (2018[1]) |
|
| Religija |
|
| Demonim(i) | Tongovec Tongovka |
| Vlada | Enotna parlamentarna polustavna monarhija |
• Monarh | Tupou VI. |
• Predsednik vlade | Siaosi Sovaleni |
• Predsednik skupščine | Fatafehi Fakafanua |
| Zakonodajalec | Zakonodajna skupščina |
| Neodvisnost od Združenega Kraljestva | |
• Razglašena neodvisnost | 4. junij 1970 |
| Površina | |
• skupaj | 748 km2 (175.) |
• voda (%) | 4,0 |
| Prebivalstvo | |
• popis 2021 | 100.209[4] (199.) |
• gostota | 139/km2 (76.a) |
| BDP (ocena 2019) | |
• skupaj (nominal.) | $493 milijonov |
• skupaj (PKM) | $655 milijonov |
• na preb. (nominal.) | $4888[5] |
• na preb. (PKM) | $6496[5] |
| Gini (2015) | 37,6[6] srednji |
| HDI (2019) |  0,725[7]visok · 104. |
| Valuta | Paʻanga (TOP) |
| Časovni pas | UTC +13 |
| Stran vožnje | levi |
| Klicna koda | +676 |
| Internetna domena | .to |
| |
Tonga (tongansko [ˈtoŋa][8]), uradno Kraljevina Tonga (tongovsko Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga), je polinezijska država in arhipelag s 169 otoki, od katerih je 36 naseljenih.[1] Skupna površina arhipelaga je približno 750 km2 in se razprostira na 700.000 km2 južnega Tihega oceana. Leta 2021 je Tonga štela 104.494 prebivalcev,[9][10][11] od katerih jih je 70 % živelo na glavnem otoku Tongatapu. Država se razprostira na približno 800 km v smeri sever-jug. Na severozahodu ga obdajata Fidži ter Wallis in Futuna (Francija), na severovzhodu Samoa, na zahodu Nova Kaledonija (Francija) in Vanuatu, na vzhodu Niue (najbližje tuje ozemlje) in na jugozahodu Kermadecovi otoki (Nova Zelandija). Tonga je od severnega otoka Nove Zelandije oddaljena približno 1800 km.
Polinezijski naseljenci Tonge, ki jo je pred približno 2500 leti prvič naselila Lapitska civilizacija, so postopoma razvili posebno in močno etnično identiteto, jezik in kulturo kot tongovsko ljudstvo. Hitro so se uveljavili na celotnem južnem Pacifiku in to obdobje tongovskega ekspanzionizma in kolonizacije je znano kot Tongovski imperij. Od vladavine prvega tongijskega kralja ʻAhoʻeituja je Tonga postala regionalna velesila. To je bila talasokracija, ki je osvojila in nadzorovala edinstvene prostore Pacifika, od delov Salomonovih otokov ter celotne Nove Kaledonije in Fidžija na zahodu do Samoe in Niue ter celo do delov današnje Francoske Polinezije na vzhodu. Tongovski imperij je postal znan po svoji gospodarski, etnični in kulturni hegemoniji v Pacifiku, ki je ostala močna tudi po samojski revoluciji v 13. stoletju in zunanjem odkritju otokov s strani Evropejcev leta 1616.[12]
Od leta 1900 do leta 1970 je imela Tonga status britanske zaščitene države. Združeno kraljestvo je v skladu s pogodbo o prijateljstvu skrbelo za zunanje zadeve Tonge, vendar se Tonga ni nikoli odpovedala svoji suverenosti nobeni tuji sili. Leta 2010 je Tonga naredila odločilen korak stran od tradicionalne absolutne monarhije in postala polno delujoča ustavna monarhija, potem ko so zakonodajne reforme omogočile prve delne predstavniške volitve.
- ↑ 1,0 1,1 »The World Factbook: Tonga: Geography«. Pridobljeno 16. novembra 2018.
- ↑ »Mormons surpass Catholics in Tonga«. Matangi Tonga. 2. oktober 2014. Pridobljeno 26. junija 2021.
- ↑ Census Report 2011 Vol.1 rev., Tonga Department of Statistics, 11/07/2013, page 39
- ↑ »Tonga's population drops to 100,209«. Matangi Tonga. 24. december 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2021. Pridobljeno 24. decembra 2021.
- ↑ 5,0 5,1 »Report for Selected Countries and Subjects«. www.imf.org. Pridobljeno 8. aprila 2020.
- ↑ »Gini Index coefficient«. CIA World Factbook. Pridobljeno 16. julija 2021.
- ↑ Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene (PDF). United Nations Development Programme. 15. december 2020. str. 343–346. ISBN 978-92-1-126442-5. Pridobljeno 16. decembra 2020.
- ↑ Churchward, C.M. (1985) Tongan grammar, Oxford University Press, ISBN 0-908717-05-9
- ↑ »Population Statistics | Tonga Statistics Department«.
- ↑ »"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
- ↑ »World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
- ↑ see writings of Ata of Kolovai in "O Tama a Aiga" by Morgan Tuimaleali'ifano; writings by Mahina, also coronation edition of Spasifik Magazine, "The Pacific Islands: An Encyclopedia," edited by Lal and Fortune, p. 133etc.