Torij

Torij, ₉₀Th

Torij
Izgovarjava	IPA: [ˈtoːrɪj]
Videz	srebrn, pogosto s črnimi madeži
Standardna atomska teža Ar, std(Th)	232,0377(4)[1]
Torij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ce ↑ Th ↓ (Uqq) aktinij ← torij → protaktinij
Vrstno število (Z)	90
Skupina	n/a
Perioda	perioda 7
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Rn] 6d2 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 10, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1750 °C
Vrelišče	4788 °C
Gostota (blizu s.t.)	11,7 g/cm3
Talilna toplota	13,81 kJ/mol
Izparilna toplota	514 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,230 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 2.360 2.634 2.975 3.410 3.986 4.782
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+1, +2, +3, +4 (šibko bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,3
Ionizacijske energije	1.: 587 kJ/mol 2.: 1110 kJ/mol 3.: 1930 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 179,8 pm
Kovalentni polmer	206±6 pm
Spektralne črte torija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka tanka palica	2490 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	11,0 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	54,0 W/(m⋅K)
Električna upornost	157 nΩ⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik[2]
Magnetna susceptibilnost	132,0×10−6 cm3/mol (293 K)[3]
Youngov modul	79 GPa
Strižni modul	31 GPa
Stisljivostni modul	54 GPa
Poissonovo razmerje	0,27
Mohsova trdota	3,0
Trdota po Vickersu	295–685 MPa
Trdota po Brinellu	390–1500 MPa
Številka CAS	7440-29-1
Zgodovina
Poimenovanje	po Thoru, nordijskem bogu groma
Odkritje	Jöns Jakob Berzelius (1829)
Najpomembnejši izotopi torija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 227Th sled 18,68 d α 223Ra 228Th sled 1,9116 y α 224Ra 229Th sled 7917 y α 225Ra 230Th 0,02% 75400 y α 226Ra 231Th sled 25,5 h β− 231Pa 232Th 99,98% 1,405×1010 y α 228Ra 234Th trace 24,1 d β− 234Pa
Kategorija: Torij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve. Je le šibko radioaktiven, ker ima razpolovni čas 14 milijonov let. V Zemljinem plašču ga je okrog 1,3 milijarde ton, zato je tako pogost kot svinec. Testirajo se že elektrarne na torij.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). CRC Press. str. 4–135. ISBN 978-0-8493-0486-6.
3. ↑ Weast, R. (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 978-0-8493-0464-4.