Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Klasifikacija trdne snovi – glede na geometrijsko pravilnost mreže:

  1. amorfne snovi – red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.
  2. kristali – vsebujejo red kratkega in dolgega dosega, vzorčna celica se ponavlja tudi na velikih razdaljah. Vedno pa so prisotna odstopanja od pravilnosti t.i. defekti,[1][2][3] ki so lahko:
    • točkovni (0-D)
    • linijski (1-D)
    • površinski (2-D)
    • prostorninski (3-D)[4][5]
  1. »Iowa State University of Science and Technology« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. marca 2018.
  2. »The University of Virginia«.
  3. »Materials Science & Engineering at UC Berkeley« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. septembra 2018. Arhivirano 2018-09-21 na Wayback Machine.
  4. »National Programme on Technology Enhanced Learning (NPTEL), India« (PDF).
  5. »he University of Tennessee, Knoxville« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. julija 2018. Arhivirano 2018-07-28 na Wayback Machine.

Developed by StudentB