Trias

Trias
pred 251.902–201.3 milijoni let
Srednja vrednost atmosferskega O
2
skozi obdobje
ok. 16 prost. %
(80 % sedanje vrednosti)
Srednja vrednost atmosferskega CO
2
skozi obdobje
ok. 1750 ppm
(6 krat pred industrijske vrednosti)
Srednja površinska temperatura skozi obsobje ok. 17 °C
(3 °C nad sedanjo vrednostjo)
Ključni dogodki triasa
To polje: prikaži · pogovor · uredi · zgodovina
-255 —
-250 —
-245 —
-240 —
-235 —
-230 —
-225 —
-220 —
-215 —
-210 —
-205 —
-200 —
Dokončno okrevanje lesenih dreves[2]
Vrnitev premoga[3]
Skleraktinijske
korale & kalcifirane spužve[4]
Približna časovna lestvica ključnih dogodkov triasa.
Lestvica: pred milijoni let.
(OPOMBA: Bele povezave so le za berljivost. Še vedno vodijo na članke.)

Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku. Začelo se je pred 248 milijoni let ob koncu perma in se končalo pred 202 milijoni let, sledi mu jura. Tako začetek kot konec te dobe sta zaznamovana z velikima izumrtjem.

Obdobje je poimenovano po morfologiji kamnin, ki so se v treh zaporednih obdobjih razvile na tri različne načine. Trias so najprej raziskovali v Nemčiji, kjer so nastajale kamnine sprva v plitvem morju, potem v polslani in slani vodi. V mediteranski geosinklinali pa so se ustvarjale drugačne usedline. Najprej so se usedale v plitvem morju, kjer so nastali skrilavci, pogosto rdeče barve -verfenski skrilavci. Potem je morje postalo globlje in usedali so se apnenci, dolomiti in laporji. Srednji del triasa označuje živahno vulkansko delovanje, zaradi česar je prišlo do orudenja npr. tudi v Sloveniji v Idriji, Mežici in Rablju. Istočasno so se usedali tudi glinasti vengenski skladi, v katerih je vloženega mnogo tufa. Zadnji del triade se prične z značilnimi rabeljskimi skladi, ki so že razviti kot laporji, glinasti skrilavci in apnenci. Ko se je morje zopet poglobilo, so se odlagale karbonatne kamnine - dahštajnski apnenec in zgornjetriadni dolomit. Slovensko ozemlje se kaže v tem času kot zelo nemirno.

  1. Widmann, Philipp; Bucher, Hugo; Leu, Marc; Vennemann, Torsten; Bagherpour, Borhan; Schneebeli-Hermann, Elke; Goudemand, Nicolas; Schaltegger, Urs (2020). »Dynamics of the Largest Carbon Isotope Excursion During the Early Triassic Biotic Recovery«. Frontiers in Earth Science. 8 (196): 1–16. doi:10.3389/feart.2020.00196.
  2. McElwain, J. C.; Punyasena, S. W. (2007). »Mass extinction events and the plant fossil record«. Trends in Ecology & Evolution. 22 (10): 548–557. doi:10.1016/j.tree.2007.09.003. PMID 17919771.
  3. |note5-nudge-down=1 Retallack, G. J.; Veevers, J.; Morante, R. (1996). »Global coal gap between Permian–Triassic extinctions and middle Triassic recovery of peat forming plants«. GSA Bulletin. 108 (2): 195–207. doi:10.1130/0016-7606(1996)108<0195:GCGBPT>2.3.CO;2. Pridobljeno 29. septembra 2007.
  4. Payne, J. L.; Lehrmann, D. J.; Wei, J.; Orchard, M. J.; Schrag, D. P.; Knoll, A. H. (2004). »Large Perturbations of the Carbon Cycle During Recovery from the End-Permian Extinction«. Science. 305 (5683): 506–9. doi:10.1126/science.1097023. PMID 15273391.

Developed by StudentB