Tulij

Tulij, 69Tm
Tulij
IzgovarjavaIPA: [ˈtuːlɪj]
Videzsilvery gray
Standardna atomska teža Ar, std(Tm)168,934218(6)[1]
Tulij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Tm

Md
erbijtulijiterbij
Vrstno število (Z)69
Skupinan/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 4f13 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 31, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1545 °C
Vrelišče1950 °C
Gostota (blizu s.t.)9,32 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)8,56 g/cm3
Talilna toplota16,84 kJ/mol
Izparilna toplota191 kJ/mol
Toplotna kapaciteta27,03 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 844 962 1.108 1.300 1.548 1.944
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0,[2] +2, +3 (bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,25
Ionizacijske energije
  • 1.: 596,7 kJ/mol
  • 2.: 1160 kJ/mol
  • 3.: 2285 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 176 pm
Kovalentni polmer190±10 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte tulija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za tulij
Temperaturni raztezekpoly: 13,3 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost16,9 W/(m⋅K)
Električna upornostpoly: 676 nΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik (pri 300 K)
Magnetna susceptibilnost+25.500·10−6 cm3/mol (291 K)[3]
Youngov modul74,0 GPa
Strižni modul30,5 GPa
Stisljivostni modul44,5 GPa
Poissonovo razmerje0,213
Trdota po Vickersu470–650 MPa
Trdota po Brinellu470–900 MPa
Številka CAS7440-30-4
Zgodovina
Poimenovanjepo Thule, mitični deželi v Skandinaviji
Odkritje in prva izolacijaPer Teodor Cleve (1879)
Najpomembnejši izotopi tulija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
167Tm sint. 9,25 d ε 167Er
168Tm sint. 93,1 d ε 168Er
169Tm 100% stabilen
170Tm sint. 128,6 d β 170Yb
171Tm sint. 1,92 let β 171Yb
Kategorija Kategorija: Tulij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm. Spada med lantanoide. Podobno kakor pri lantanoidih je njegovo najpogostejše oksidacijsko stanje +3. V vodni raztopini njegovi ioni, podobno kakor ioni drugih lahkih lantanoidov, z devetimi molekulami vode tvorijo kompleks.

Leta 1879 je švedski kemik Per Teodor Cleve iz redke zemlje erbia izločil dve do tedaj neznani komponenti,ki ju je poimenoval holmia in tulia. To sta bila oksida holmija in tulija. Bolj ali manj čist primerek tulija so pridobili šele leta 1911.

Tulij je 2. najredkejši lantanoid, takoj za radioaktivnim prometijem, ki se na Zemlji nahaja le v sledovih. Lahko ga je obdelovati in ima srebrno siv sijaj. Na zraku se na njem počasi nabere tanka plast oksida. Kljub njegovi visoki ceni in redkosti se ga uporablja kot vir žarkov v prenosnih rentgentskih napravah in laserjih.

Noben pomembnejši tulijev biološki učinek ni znan ter ni strupen.

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Developed by StudentB