Tundra | |
---|---|
Geografija | |
Površina | 11.563.300[1] km2 |
Tip klime | ET |
V fizični geografiji je tundra (/ˈtʌndrə, ˈtʊn-/) vrsta bioma, kjer rast dreves ovirajo nizke temperature in kratke rastne dobe. Obstajajo tri regije in z njimi povezane vrste tundre: arktična tundra,[2] alpska tundra in antarktična tundra.[3]
Vegetacijo tundre sestavljajo pritlikavi grmi, šaši, trave, mahovi in lišaji. V nekaterih regijah tundre rastejo razpršena drevesa. Ekoton (ali ekološko mejno območje) med tundro in gozdom je znan kot drevesna meja ali gozdna meja. Prst tundre je bogata z dušikom in fosforjem. Tla vsebujejo tudi velike količine biomase in razpadle biomase, ki je bila shranjena kot metan in ogljikov dioksid v permafrostu, zaradi česar so tla tundre ponor ogljika. Ko globalno segrevanje segreva ekosistem in povzroča taljenje tal, se cikel ogljika permafrosta pospeši in sprošča veliko teh toplogrednih plinov, ki jih vsebuje prst, v ozračje, kar ustvarja povratni cikel, ki spreminja podnebje.