Vanadij, 23V |
|
Izgovarjava | IPA: [vanádij] |
---|
Videz | modro srebrno siva kovina |
---|
Standardna atomska teža Ar, std(V) | 50,9415(1)[1] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 23 |
---|
Skupina | skupina 5 |
---|
Perioda | perioda 4 |
---|
Blok | blok d |
---|
Razporeditev elektronov | [Ar] 3d3 4s2 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 11, 2 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Tališče | 1910 °C |
---|
Vrelišče | 3407 °C |
---|
Gostota (blizu s.t.) | 6,11 g/cm3 |
---|
v tekočem stanju (pri TT) | 5,5 g/cm3 |
---|
Talilna toplota | 21,5 kJ/mol |
---|
Izparilna toplota | 444 kJ/mol |
---|
Toplotna kapaciteta | 24,89 J/(mol·K) |
---|
Parni tlak
P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
pri T (°C)
|
1.828
|
2.016
|
2.250
|
2.541
|
2.914
|
3.406
|
|
|
Oksidacijska stanja | −3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (amfoterni oksid) |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,63 |
---|
Ionizacijske energije | - 1.: 650,9 kJ/mol
- 2.: 1414 kJ/mol
- 3.: 2830 kJ/mol
- (več)
|
---|
Atomski polmer | empirično: 134 pm |
---|
Kovalentni polmer | 153±8 pm |
---|
Spektralne črte vanadija |
|
Pojavljanje v naravi | prvobitno |
---|
Kristalna struktura | telesno centrirana kubična (tck) |
---|
Hitrost zvoka tanka palica | 4560 m/s (pri 20 °C) |
---|
Temperaturni raztezek | 8,4 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) |
---|
Toplotna prevodnost | 30,7 W/(m⋅K) |
---|
Električna upornost | 197 nΩ⋅m (pri 20 °C) |
---|
Magnetna ureditev | paramagnetik |
---|
Magnetna susceptibilnost | +255,0·10−6 cm3/mol (298 K)[2] |
---|
Youngov modul | 128 GPa |
---|
Strižni modul | 47 GPa |
---|
Stisljivostni modul | 160 GPa |
---|
Poissonovo razmerje | 0,37 |
---|
Mohsova trdota | 6,7 |
---|
Trdota po Vickersu | 628–640 MPa |
---|
Trdota po Brinellu | 600–742 MPa |
---|
Številka CAS | 7440-62-2 |
---|
|
Odkritje | Andrés Manuel del Río (1801) |
---|
Prva izolacija | Henry Enfield Roscoe (1867) |
---|
Poimenoval po | Nils Gabriel Sefström (1830) |
---|
|
|
Kategorija: Vanadij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23. Ta redek, mehak in upogljiv element se najde v kombinaciji z drugimi v določenih mineralih in se uporablja za izdelavo določenih zlitin.
- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.