Back Адгьыл Abkhazian Bumoe ACE ЧӀыгу ADY Aarde Afrikaans Erde ALS መሬት Amharic Tierra AN Eorðe ANG Linyọn̄ ANN धरती ANP
.jpg) Modra frnikola, posneta z Apolla 17 | |||||||||
| Oznake | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pridevniki | Zemljin, zemeljski, teluričen, telurski | ||||||||
| Značilnosti tira | |||||||||
| Epoha: J2000 | |||||||||
| Odsončje | 152.097.701 km (1,016 710 333 5 a.e.) | ||||||||
| Prisončje | 147.098.074 km (0,983 289 891 2 a.e.) | ||||||||
| 149.597.887,5 km (1,000 000 112 4 a.e.) | |||||||||
| 149.576.999,826 km (0,999 860 486 9 a.e.) | |||||||||
Obseg tira | 924.375.700 km ( 6,179 069 900 7 a.e.) | ||||||||
| Izsrednost | 0,016 710 219 | ||||||||
| 365.256 366 d (1,000 017 5 a) | |||||||||
Povp. tirna hitrost | 30,287 km/s (109.033 km/h) | ||||||||
Maks. tirna hitrost | 29,783 km/s (107.218 km/h) | ||||||||
Min. tirna hitrost | 29,291 km/s (105.448 km/h) | ||||||||
| 0 (7,25° glede na Sončev ekvator) | |||||||||
Čas periastrona | 114,207 83° | ||||||||
| Znani Sateliti | 1 (Luna) | ||||||||
| Fizikalne značilnosti | |||||||||
Srednji polmer | 6372,797 km | ||||||||
Ekvatorialni polmer | 6378,137 km | ||||||||
Polarni polmer | 6356,752 km | ||||||||
| 510.065.600 km2 | |||||||||
| Prostornina | 1,083 207 3 · 1012 km3 | ||||||||
| Masa | 5,9742 · 1024 kg | ||||||||
Srednja gostota | 5515,3 kg/m3 | ||||||||
| 9,7801 m/s2 (0,997 32 g) | |||||||||
| 11,186 km/s | |||||||||
Siderska vrtilna doba | 0,997 258 d (23,934 h) | ||||||||
Hitrost vrtenja na ekvatorju | 465,11 m/s | ||||||||
| 23,439 281° | |||||||||
Rektascenzija severnega pola | 0° (0 h 0 min 0 s) | ||||||||
Deklinacija severnega pola | +90° | ||||||||
| Albedo | 0,367 | ||||||||
| |||||||||
| Atmosfera | |||||||||
Površinski tlak | 101,3 kPa (SVM) | ||||||||
| Sestava |
| ||||||||
.svg){kind=small}
Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let,[1] njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let.[2] Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.
Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja.[3] Nad tem se nahajata površina Zemlje in ozračje (atmosfera), ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki.
Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na plimovanje, spreminjanje Zemljine orbite kot morebiten vzrok ledenih dob idr.
- ↑ G. Brent Dalrymple The age of the Earth in the twentieth century: a problem (mostly) solved Geological Society, London, Special Publications 190 (1): 205–221
- ↑ Kleine, Thorsten; Palme, Herbert; Mezger, Klaus; Halliday, Alex N. (2005-11-24). "Hf-W Chronometry of Lunar Metals and the Age and Early Differentiation of the Moon". Science 310 (5754): 1671–1674.
- ↑ J.A. Jacobs (1953). The Earth’s inner core. Nature 172 (4372): 297–298.